Tadej Kocjančič
Babiči 42/e
6273 Marezige
Slovenija

GSM: 031/324-224

email: tadej.mtn@gmail.com
http://www.truske.com

davčna št.: 77327322

   
Moči hrib je napet hrbet tik ob cesti med Truškami in Borštom, vasema visoko nad priobalnim pasom koprske občine. Na eno stran pogled odnese vse do visoke Učke, na drugi strani se globoko spodaj svetlika morja okrog Kopra. V lepem vremenu se z Mačjega hriba vidi Gradež in dolg pas alpskih vršacev. Pod Mačjim hribom je dolina Rokave, enega od pomembnejših pritokov Dragonje. Tod so v enem kosu vinogradi družine Kocjančič, za katere skrbi Tadej, ki se je odločil, da bo njegovo delo povezano z istrsko zemljo, zato se je po maturi na tehniški gimnaziji odpravil na študij agronomije.

Na Močem hribu je Zlatko Kocjančič podedoval zemljišče, ki ga je leta 1998 začel preurejati v sodoben vinograd. Vinogradništvo je vzel kot hobi in sprostitev v naravi. Med vinogradi so Kocjančičevi postavili ličen objekt, ki je v celoti zgrajen iz istrskega peščenjaka iz izkopa za klet. Po odločitvi, da se bo Zlatkov sin Tadej posvetil trtam in vinu, so razširili in zaokrožili nasade, povečati bo treba tudi klet.

Tadej Kocjančič se med trtami odlično počuti. Opravila v vinogradu tako mene kot očeta zelo sproščajo. Na Mačem hribu je mir, malo avtomobilov pelje mimo, pa še GSM signal je slab in tudi telefon redko zvoni, pove nasmejani Tadej. Izvrstno se mu zdi, da so vsi vinogradi skupaj, na isti lokaciji. Njihova velikost, pet hektarjev jih je, je ravno pravšnja, da večino opravil zmore sam. »Več dela je bilo le ob urejanju in sajenju novih vinogradov,« pove. Za trgatev, vinogradnikov praznik, stopi skupaj družina, na Moči hrib pridejo prijatelji.

Vinogradi na Močem hribu so ves dan povsem osončeni, tudi najnižji, ki se spuščajo proti dolini Rokave. Njihova najnižja točka je 230 metrov nad morjem, najvišja pa je dobrih 100 metrov višje. Na višjih legah imajo Kocjančičevi zasajene rdeče sorte, refošk, merlot in cabernet sauvignon, pa tudi nekaj rumenega muškata, nižje je malvazija. Klima v Truškah je nadvse primerna, prija vinski trti, pove Tadej. Ker gre za prvo višjo naravno pregrado nad morjem, se lepo mešata topel in hladnejši zrak, padavin pa je običajno ravno prav.

Tadej se je odločil, da bo vsa vina stekleničil, da bo usmerjen v visoko kakovost. Posebej navdušeno govori o malvaziji, ki je po hladni maceraciji odležala v rabljenih barikih. Polno, zaokroženo vino je tudi sveže in sadno, z nekoliko bolj eksotičnim pridihom. Poskusil je tudi s posebnostjo, rumenim muškatom iz sušenega grozdja. Izjemno zadovoljen je, da se mu je že v prvo posrečilo.

Tadej je povsem prepričan v poklic, ki si ga je izbral. Svoje poznavanje vina poglablja kot vinski svetovalec, pa tudi kot ocenjevalec. Zelo dobro se razume s svojim najbližjim sosedom, izkušenim vinogradnikom in vinarjem Marinkom Rodico. Njegov poglavitni cilj je kakovost vin, s katerimi želi doseči čim višjo prepoznavnost. Z njimi se je mogoče srečati v nekaterih slovenskih restavracijah in vinotekah. Nadaljnjega širjenja nasadov ne načrtuje. Morda, pove, bo zasadil še kakšno belo sorto, da bo iz kleti ob rdeči, ki jo pripravlja, prišla tudi bela zvrst.